Na potovanjih z Rusko dačo ustvarjamo spomine
Bilo je pred veliko leti. Sloneli smo na blazinah in preprogah v beduinskem šotoru, pili čaj, prigrizovali kardamomove piškote. V daljavi je žvižgal vlak, ki je peljal po puščavi v prijetno toplem pomladnem večeru. Kamp so obkrožali vrhovi vadija, po katerem je nekoč jezdil tudi Lawrence Arabski. Obljubila sva si, da se vrneva, tudi če šele nekoč v prihodnje, ampak se vrneva. In takrat bomo jezdili po tej čarobni puščavi …
Potem se je zgodil Iran, Perzija: Veliki isfahanski trg, Persepolis, čajnice in preproge. Spakirali smo kovčke in se trudili vanje pospraviti vse spominke, vključno z imenitnimi preprogami. »Spominki v kovčke, spomini so že v srcu za vedno,« smo modrovali. Zdaj se že več kot 20 let v Perzijo vračamo, znova in znova.
S skupinami sva potem zgodbe pisala v Siriji – v Palmiri, kraljici puščave, v libanonskem Balbeku, v egiptovskem Asuanu, v uzbekistanski Khivi … Še veliko je bilo zgodb, še veliko je bilo potovanj …
In zaradi vsega, kar se je v dolgih letih nabralo lepega, tistega, česar ti nihče ne more vzeti, sva se odločila naprej pisati svoje potovalne zgodbe, ki jim Ruska dača nudi odlično zavetišče ustvarjanja.
Od leta 2018 pod streho imenitne Ruske dače skupaj z odličnimi vodniki in sopotniki ustvarjava, piševa potovalne zgodbe, takšne, ki ustvarjajo spomine, potujeva z našimi skupinami.
Aleš Musar, doktor znanosti, velik ljubitelj zgodovine, umetnosti, kulinarike, potovanj, turistični vodnik in
